Pogosta vprašanja Išči
Seznam članov Skupine uporabnikov Tvoj profil Prijava Zasebna sporočila  



ŠD Breginjski kot Seznam forumov » Kar neki...
Objavi novo temo Odgovori na to temo  Pojdi na stran Prejšnja  1, 2, 3, 4  
Poglej prejšnjo temo Zasebna sporočila Poglej naslednjo temo
Zgodbica Pojdi na stran Prejšnja  1, 2, 3, 4
Avtor Sporočilo
srecko



Pridružen/-a: 15.08. 2008, 02:03
Prispevkov: 2155
Kraj: Breginj

PrispevekObjavljeno: 08 Okt 2009 14:40    Naslov sporočila: Odgovori s citatom Nazaj na vrh

Nekega prelepega sončnega dne je Robi začel pisat našo zgodbico o tem, kako nam je nekega prelepega sončnega dne v avtu na poti domov njegov brat Aleš na zadnjem sedežu pripovedoval zgodbo oziroma resnično zanimivo dogodivščino, ki jo je slišal od svojega pradedka. Pripovedoval mu je o tem, kako je še sam kot mladič kot je sedaj on na Bregu skupaj s prijatelji igral nogomet in z zanimanjem poslušal ptičje petje, ki ga je vedno navdalo z neizmernim veseljem. V tistih časih so namreč vsi radi počeli nekaj kar jih je veselilo, ne da bi se zavedali, kako pomembno je ostati zvest svoji primarni nalogi, za katero so bili poklicani na ta svet. Seveda ima vsak posameznik svojo voljo in tako se je zgodba začela razvijat oziroma komplicirat, dokler se ni Jure domislil enostavnega načina, kako bi jo lahko na čimbolj zanimiv način povedal. Tako je vzel žogo iz torbe, jo močno vrgel in na prvo ustrelil naravnost proti garaži, pred katero je svoje nove kopačke pomerjal Aleš. Vstal je iz lesene pručke, jezno privzdignil obrvi in Juretu zagrozil, da mu bo naslednjič, ko si bo kaj takega drznil, pošteno izprašil zadnjico. Tako je Juretu kmalu postalo jasno, da je bolje kot rdeča in precej boleča rit umik na varno. Odšel je do očeta, ki je takrat ravno grabil travo ki jo je pokosil, da bi z njo...
 
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
robi



Pridružen/-a: 18.08. 2008, 23:18
Prispevkov: 1159

PrispevekObjavljeno: 04 Jan 2010 21:37    Naslov sporočila: Odgovori s citatom Nazaj na vrh

Nekega prelepega sončnega dne je Robi začel pisat našo zgodbico o tem, kako nam je nekega prelepega sončnega dne v avtu na poti domov njegov brat Aleš na zadnjem sedežu pripovedoval zgodbo oziroma resnično zanimivo dogodivščino, ki jo je slišal od svojega pradedka. Pripovedoval mu je o tem, kako je še sam kot mladič kot je sedaj on na Bregu skupaj s prijatelji igral nogomet in z zanimanjem poslušal ptičje petje, ki ga je vedno navdalo z neizmernim veseljem. V tistih časih so namreč vsi radi počeli nekaj kar jih je veselilo, ne da bi se zavedali, kako pomembno je ostati zvest svoji primarni nalogi, za katero so bili poklicani na ta svet. Seveda ima vsak posameznik svojo voljo in tako se je zgodba začela razvijat oziroma komplicirat, dokler se ni Jure domislil enostavnega načina, kako bi jo lahko na čimbolj zanimiv način povedal. Tako je vzel žogo iz torbe, jo močno vrgel in na prvo ustrelil naravnost proti garaži, pred katero je svoje nove kopačke pomerjal Aleš. Vstal je iz lesene pručke, jezno privzdignil obrvi in Juretu zagrozil, da mu bo naslednjič, ko si bo kaj takega drznil, pošteno izprašil zadnjico. Tako je Juretu kmalu postalo jasno, da je bolje kot rdeča in precej boleča rit umik na varno. Odšel je do očeta, ki je takrat ravno grabil travo, ki jo je pokosil, da bi z njo nahranil zajce. Na lepo pokošeni...


Razz Razz
_________________
 
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
mImI
Gost





PrispevekObjavljeno: 05 Feb 2011 20:45    Naslov sporočila: Odgovori s citatom Nazaj na vrh

Nekega prelepega sončnega dne je Robi začel pisat našo zgodbico o tem, kako nam je nekega prelepega sončnega dne v avtu na poti domov njegov brat Aleš na zadnjem sedežu pripovedoval zgodbo oziroma resnično zanimivo dogodivščino, ki jo je slišal od svojega pradedka. Pripovedoval mu je o tem, kako je še sam kot mladič kot je sedaj on na Bregu skupaj s prijatelji igral nogomet in z zanimanjem poslušal ptičje petje, ki ga je vedno navdalo z neizmernim veseljem. V tistih časih so namreč vsi radi počeli nekaj kar jih je veselilo, ne da bi se zavedali, kako pomembno je ostati zvest svoji primarni nalogi, za katero so bili poklicani na ta svet. Seveda ima vsak posameznik svojo voljo in tako se je zgodba začela razvijat oziroma komplicirat, dokler se ni Jure domislil enostavnega načina, kako bi jo lahko na čimbolj zanimiv način povedal. Tako je vzel žogo iz torbe, jo močno vrgel in na prvo ustrelil naravnost proti garaži, pred katero je svoje nove kopačke pomerjal Aleš. Vstal je iz lesene pručke, jezno privzdignil obrvi in Juretu zagrozil, da mu bo naslednjič, ko si bo kaj takega drznil, pošteno izprašil zadnjico. Tako je Juretu kmalu postalo jasno, da je bolje kot rdeča in precej boleča rit umik na varno. Odšel je do očeta, ki je takrat ravno grabil travo, ki jo je pokosil, da bi z njo nahranil zajce. Na lepo pokošeni trati je ležal Robi. Ko
 
jurc



Pridružen/-a: 16.08. 2008, 23:26
Prispevkov: 903
Kraj: Breginj

PrispevekObjavljeno: 06 Feb 2011 23:01    Naslov sporočila: Odgovori s citatom Nazaj na vrh

Nekega prelepega sončnega dne je Robi začel pisat našo zgodbico o tem, kako nam je nekega prelepega sončnega dne v avtu na poti domov njegov brat Aleš na zadnjem sedežu pripovedoval zgodbo oziroma resnično zanimivo dogodivščino, ki jo je slišal od svojega pradedka. Pripovedoval mu je o tem, kako je še sam kot mladič kot je sedaj on na Bregu skupaj s prijatelji igral nogomet in z zanimanjem poslušal ptičje petje, ki ga je vedno navdalo z neizmernim veseljem. V tistih časih so namreč vsi radi počeli nekaj kar jih je veselilo, ne da bi se zavedali, kako pomembno je ostati zvest svoji primarni nalogi, za katero so bili poklicani na ta svet. Seveda ima vsak posameznik svojo voljo in tako se je zgodba začela razvijat oziroma komplicirat, dokler se ni Jure domislil enostavnega načina, kako bi jo lahko na čimbolj zanimiv način povedal. Tako je vzel žogo iz torbe, jo močno vrgel in na prvo ustrelil naravnost proti garaži, pred katero je svoje nove kopačke pomerjal Aleš. Vstal je iz lesene pručke, jezno privzdignil obrvi in Juretu zagrozil, da mu bo naslednjič, ko si bo kaj takega drznil, pošteno izprašil zadnjico. Tako je Juretu kmalu postalo jasno, da je bolje kot rdeča in precej boleča rit umik na varno. Odšel je do očeta, ki je takrat ravno grabil travo, ki jo je pokosil, da bi z njo nahranil zajce. Na lepo pokošeni trati je ležal Robi. Ko je Jure zagledal Robija ležati...
 
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
mImI
Gost





PrispevekObjavljeno: 07 Feb 2011 11:41    Naslov sporočila: Odgovori s citatom Nazaj na vrh

Nekega prelepega sončnega dne je Robi začel pisat našo zgodbico o tem, kako nam je nekega prelepega sončnega dne v avtu na poti domov njegov brat Aleš na zadnjem sedežu pripovedoval zgodbo oziroma resnično zanimivo dogodivščino, ki jo je slišal od svojega pradedka. Pripovedoval mu je o tem, kako je še sam kot mladič kot je sedaj on na Bregu skupaj s prijatelji igral nogomet in z zanimanjem poslušal ptičje petje, ki ga je vedno navdalo z neizmernim veseljem. V tistih časih so namreč vsi radi počeli nekaj kar jih je veselilo, ne da bi se zavedali, kako pomembno je ostati zvest svoji primarni nalogi, za katero so bili poklicani na ta svet. Seveda ima vsak posameznik svojo voljo in tako se je zgodba začela razvijat oziroma komplicirat, dokler se ni Jure domislil enostavnega načina, kako bi jo lahko na čimbolj zanimiv način povedal. Tako je vzel žogo iz torbe, jo močno vrgel in na prvo ustrelil naravnost proti garaži, pred katero je svoje nove kopačke pomerjal Aleš. Vstal je iz lesene pručke, jezno privzdignil obrvi in Juretu zagrozil, da mu bo naslednjič, ko si bo kaj takega drznil, pošteno izprašil zadnjico. Tako je Juretu kmalu postalo jasno, da je bolje kot rdeča in precej boleča rit umik na varno. Odšel je do očeta, ki je takrat ravno grabil travo, ki jo je pokosil, da bi z njo nahranil zajce. Na lepo pokošeni trati je ležal Robi. Ko je Jure zagledal Robija ležati je zakričal naj ustane saj...
 
srecko



Pridružen/-a: 15.08. 2008, 02:03
Prispevkov: 2155
Kraj: Breginj

PrispevekObjavljeno: 07 Feb 2011 17:20    Naslov sporočila: Odgovori s citatom Nazaj na vrh

Nekega prelepega sončnega dne je Robi začel pisat našo zgodbico o tem, kako nam je nekega prelepega sončnega dne v avtu na poti domov njegov brat Aleš na zadnjem sedežu pripovedoval zgodbo oziroma resnično zanimivo dogodivščino, ki jo je slišal od svojega pradedka. Pripovedoval mu je o tem, kako je še sam kot mladič kot je sedaj on na Bregu skupaj s prijatelji igral nogomet in z zanimanjem poslušal ptičje petje, ki ga je vedno navdalo z neizmernim veseljem. V tistih časih so namreč vsi radi počeli nekaj kar jih je veselilo, ne da bi se zavedali, kako pomembno je ostati zvest svoji primarni nalogi, za katero so bili poklicani na ta svet. Seveda ima vsak posameznik svojo voljo in tako se je zgodba začela razvijat oziroma komplicirat, dokler se ni Jure domislil enostavnega načina, kako bi jo lahko na čimbolj zanimiv način povedal. Tako je vzel žogo iz torbe, jo močno vrgel in na prvo ustrelil naravnost proti garaži, pred katero je svoje nove kopačke pomerjal Aleš. Vstal je iz lesene pručke, jezno privzdignil obrvi in Juretu zagrozil, da mu bo naslednjič, ko si bo kaj takega drznil, pošteno izprašil zadnjico. Tako je Juretu kmalu postalo jasno, da je bolje kot rdeča in precej boleča rit umik na varno. Odšel je do očeta, ki je takrat ravno grabil travo, ki jo je pokosil, da bi z njo nahranil zajce. Na lepo pokošeni trati je ležal Robi. Ko je Jure zagledal Robija ležati je zakričal naj ustane saj se mu je s hrbta...
 
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
mImI
Gost





PrispevekObjavljeno: 07 Feb 2011 18:15    Naslov sporočila: Odgovori s citatom Nazaj na vrh

Nekega prelepega sončnega dne je Robi začel pisat našo zgodbico o tem, kako nam je nekega prelepega sončnega dne v avtu na poti domov njegov brat Aleš na zadnjem sedežu pripovedoval zgodbo oziroma resnično zanimivo dogodivščino, ki jo je slišal od svojega pradedka. Pripovedoval mu je o tem, kako je še sam kot mladič kot je sedaj on na Bregu skupaj s prijatelji igral nogomet in z zanimanjem poslušal ptičje petje, ki ga je vedno navdalo z neizmernim veseljem. V tistih časih so namreč vsi radi počeli nekaj kar jih je veselilo, ne da bi se zavedali, kako pomembno je ostati zvest svoji primarni nalogi, za katero so bili poklicani na ta svet. Seveda ima vsak posameznik svojo voljo in tako se je zgodba začela razvijat oziroma komplicirat, dokler se ni Jure domislil enostavnega načina, kako bi jo lahko na čimbolj zanimiv način povedal. Tako je vzel žogo iz torbe, jo močno vrgel in na prvo ustrelil naravnost proti garaži, pred katero je svoje nove kopačke pomerjal Aleš. Vstal je iz lesene pručke, jezno privzdignil obrvi in Juretu zagrozil, da mu bo naslednjič, ko si bo kaj takega drznil, pošteno izprašil zadnjico. Tako je Juretu kmalu postalo jasno, da je bolje kot rdeča in precej boleča rit umik na varno. Odšel je do očeta, ki je takrat ravno grabil travo, ki jo je pokosil, da bi z njo nahranil zajce. Na lepo pokošeni trati je ležal Robi. Ko je Jure zagledal Robija ležati je zakričal naj ustane saj se mu je s hrbta približeval jezni Aleš. V rokah
 
jurc



Pridružen/-a: 16.08. 2008, 23:26
Prispevkov: 903
Kraj: Breginj

PrispevekObjavljeno: 07 Feb 2011 22:40    Naslov sporočila: Odgovori s citatom Nazaj na vrh

Nekega prelepega sončnega dne je Robi začel pisat našo zgodbico o tem, kako nam je nekega prelepega sončnega dne v avtu na poti domov njegov brat Aleš na zadnjem sedežu pripovedoval zgodbo oziroma resnično zanimivo dogodivščino, ki jo je slišal od svojega pradedka. Pripovedoval mu je o tem, kako je še sam kot mladič kot je sedaj on na Bregu skupaj s prijatelji igral nogomet in z zanimanjem poslušal ptičje petje, ki ga je vedno navdalo z neizmernim veseljem. V tistih časih so namreč vsi radi počeli nekaj kar jih je veselilo, ne da bi se zavedali, kako pomembno je ostati zvest svoji primarni nalogi, za katero so bili poklicani na ta svet. Seveda ima vsak posameznik svojo voljo in tako se je zgodba začela razvijat oziroma komplicirat, dokler se ni Jure domislil enostavnega načina, kako bi jo lahko na čimbolj zanimiv način povedal. Tako je vzel žogo iz torbe, jo močno vrgel in na prvo ustrelil naravnost proti garaži, pred katero je svoje nove kopačke pomerjal Aleš. Vstal je iz lesene pručke, jezno privzdignil obrvi in Juretu zagrozil, da mu bo naslednjič, ko si bo kaj takega drznil, pošteno izprašil zadnjico. Tako je Juretu kmalu postalo jasno, da je bolje kot rdeča in precej boleča rit umik na varno. Odšel je do očeta, ki je takrat ravno grabil travo, ki jo je pokosil, da bi z njo nahranil zajce. Na lepo pokošeni trati je ležal Robi. Ko je Jure zagledal Robija ležati je zakričal naj ustane saj se mu je s hrbta približeval jezni Aleš. V rokah je držal sekiro in z ...
 
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
srecko



Pridružen/-a: 15.08. 2008, 02:03
Prispevkov: 2155
Kraj: Breginj

PrispevekObjavljeno: 07 Feb 2011 23:48    Naslov sporočila: Odgovori s citatom Nazaj na vrh

[quote="jurc"]Nekega prelepega sončnega dne je Robi začel pisat našo zgodbico o tem, kako nam je nekega prelepega sončnega dne v avtu na poti domov njegov brat Aleš na zadnjem sedežu pripovedoval zgodbo oziroma resnično zanimivo dogodivščino, ki jo je slišal od svojega pradedka. Pripovedoval mu je o tem, kako je še sam kot mladič kot je sedaj on na Bregu skupaj s prijatelji igral nogomet in z zanimanjem poslušal ptičje petje, ki ga je vedno navdalo z neizmernim veseljem. V tistih časih so namreč vsi radi počeli nekaj kar jih je veselilo, ne da bi se zavedali, kako pomembno je ostati zvest svoji primarni nalogi, za katero so bili poklicani na ta svet. Seveda ima vsak posameznik svojo voljo in tako se je zgodba začela razvijat oziroma komplicirat, dokler se ni Jure domislil enostavnega načina, kako bi jo lahko na čimbolj zanimiv način povedal. Tako je vzel žogo iz torbe, jo močno vrgel in na prvo ustrelil naravnost proti garaži, pred katero je svoje nove kopačke pomerjal Aleš. Vstal je iz lesene pručke, jezno privzdignil obrvi in Juretu zagrozil, da mu bo naslednjič, ko si bo kaj takega drznil, pošteno izprašil zadnjico. Tako je Juretu kmalu postalo jasno, da je bolje kot rdeča in precej boleča rit umik na varno. Odšel je do očeta, ki je takrat ravno grabil travo, ki jo je pokosil, da bi z njo nahranil zajce. Na lepo pokošeni trati je ležal Robi. Ko je Jure zagledal Robija ležati je zakričal naj ustane saj se mu je s hrbta približeval jezni Aleš. V rokah je držal sekiro in z njo mahal po zraku, da...
 
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
mImI
Gost





PrispevekObjavljeno: 08 Feb 2011 11:24    Naslov sporočila: Odgovori s citatom Nazaj na vrh

Nekega prelepega sončnega dne je Robi začel pisat našo zgodbico o tem, kako nam je nekega prelepega sončnega dne v avtu na poti domov njegov brat Aleš na zadnjem sedežu pripovedoval zgodbo oziroma resnično zanimivo dogodivščino, ki jo je slišal od svojega pradedka. Pripovedoval mu je o tem, kako je še sam kot mladič kot je sedaj on na Bregu skupaj s prijatelji igral nogomet in z zanimanjem poslušal ptičje petje, ki ga je vedno navdalo z neizmernim veseljem. V tistih časih so namreč vsi radi počeli nekaj kar jih je veselilo, ne da bi se zavedali, kako pomembno je ostati zvest svoji primarni nalogi, za katero so bili poklicani na ta svet. Seveda ima vsak posameznik svojo voljo in tako se je zgodba začela razvijat oziroma komplicirat, dokler se ni Jure domislil enostavnega načina, kako bi jo lahko na čimbolj zanimiv način povedal. Tako je vzel žogo iz torbe, jo močno vrgel in na prvo ustrelil naravnost proti garaži, pred katero je svoje nove kopačke pomerjal Aleš. Vstal je iz lesene pručke, jezno privzdignil obrvi in Juretu zagrozil, da mu bo naslednjič, ko si bo kaj takega drznil, pošteno izprašil zadnjico. Tako je Juretu kmalu postalo jasno, da je bolje kot rdeča in precej boleča rit umik na varno. Odšel je do očeta, ki je takrat ravno grabil travo, ki jo je pokosil, da bi z njo nahranil zajce. Na lepo pokošeni trati je ležal Robi. Ko je Jure zagledal Robija ležati je zakričal naj ustane saj se mu je s hrbta približeval jezni Aleš. V rokah je držal sekiro in z njo mahal po zraku, da mu je nato zdrsnila iz
 
jurc



Pridružen/-a: 16.08. 2008, 23:26
Prispevkov: 903
Kraj: Breginj

PrispevekObjavljeno: 08 Feb 2011 19:11    Naslov sporočila: Odgovori s citatom Nazaj na vrh

Nekega prelepega sončnega dne je Robi začel pisat našo zgodbico o tem, kako nam je nekega prelepega sončnega dne v avtu na poti domov njegov brat Aleš na zadnjem sedežu pripovedoval zgodbo oziroma resnično zanimivo dogodivščino, ki jo je slišal od svojega pradedka. Pripovedoval mu je o tem, kako je še sam kot mladič kot je sedaj on na Bregu skupaj s prijatelji igral nogomet in z zanimanjem poslušal ptičje petje, ki ga je vedno navdalo z neizmernim veseljem. V tistih časih so namreč vsi radi počeli nekaj kar jih je veselilo, ne da bi se zavedali, kako pomembno je ostati zvest svoji primarni nalogi, za katero so bili poklicani na ta svet. Seveda ima vsak posameznik svojo voljo in tako se je zgodba začela razvijat oziroma komplicirat, dokler se ni Jure domislil enostavnega načina, kako bi jo lahko na čimbolj zanimiv način povedal. Tako je vzel žogo iz torbe, jo močno vrgel in na prvo ustrelil naravnost proti garaži, pred katero je svoje nove kopačke pomerjal Aleš. Vstal je iz lesene pručke, jezno privzdignil obrvi in Juretu zagrozil, da mu bo naslednjič, ko si bo kaj takega drznil, pošteno izprašil zadnjico. Tako je Juretu kmalu postalo jasno, da je bolje kot rdeča in precej boleča rit umik na varno. Odšel je do očeta, ki je takrat ravno grabil travo, ki jo je pokosil, da bi z njo nahranil zajce. Na lepo pokošeni trati je ležal Robi. Ko je Jure zagledal Robija ležati je zakričal naj ustane saj se mu je s hrbta približeval jezni Aleš. V rokah je držal sekiro in z njo mahal po zraku, da mu je nato zdrsnila iz rok in priletela Robiju na...
 
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
robi



Pridružen/-a: 18.08. 2008, 23:18
Prispevkov: 1159

PrispevekObjavljeno: 29 Nov 2011 00:41    Naslov sporočila: Odgovori s citatom Nazaj na vrh

Da temo malo obudimo... Razz

[quote="jurc"]Nekega prelepega sončnega dne je Robi začel pisat našo zgodbico o tem, kako nam je nekega prelepega sončnega dne v avtu na poti domov njegov brat Aleš na zadnjem sedežu pripovedoval zgodbo oziroma resnično zanimivo dogodivščino, ki jo je slišal od svojega pradedka. Pripovedoval mu je o tem, kako je še sam kot mladič kot je sedaj on na Bregu skupaj s prijatelji igral nogomet in z zanimanjem poslušal ptičje petje, ki ga je vedno navdalo z neizmernim veseljem. V tistih časih so namreč vsi radi počeli nekaj kar jih je veselilo, ne da bi se zavedali, kako pomembno je ostati zvest svoji primarni nalogi, za katero so bili poklicani na ta svet. Seveda ima vsak posameznik svojo voljo in tako se je zgodba začela razvijat oziroma komplicirat, dokler se ni Jure domislil enostavnega načina, kako bi jo lahko na čimbolj zanimiv način povedal. Tako je vzel žogo iz torbe, jo močno vrgel in na prvo ustrelil naravnost proti garaži, pred katero je svoje nove kopačke pomerjal Aleš. Vstal je iz lesene pručke, jezno privzdignil obrvi in Juretu zagrozil, da mu bo naslednjič, ko si bo kaj takega drznil, pošteno izprašil zadnjico. Tako je Juretu kmalu postalo jasno, da je bolje kot rdeča in precej boleča rit umik na varno. Odšel je do očeta, ki je takrat ravno grabil travo, ki jo je pokosil, da bi z njo nahranil zajce. Na lepo pokošeni trati je ležal Robi. Ko je Jure zagledal Robija ležati je zakričal naj ustane saj se mu je s hrbta približeval jezni Aleš. V rokah je držal sekiro in z njo mahal po zraku, da mu je nato zdrsnila iz rok in priletela Robiju na prst. Zatulil je od bolečine
_________________
 
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
srecko



Pridružen/-a: 15.08. 2008, 02:03
Prispevkov: 2155
Kraj: Breginj

PrispevekObjavljeno: 29 Nov 2011 23:24    Naslov sporočila: Odgovori s citatom Nazaj na vrh

Da temo malo obudimo... Razz

[quote="jurc"]Nekega prelepega sončnega dne je Robi začel pisat našo zgodbico o tem, kako nam je nekega prelepega sončnega dne v avtu na poti domov njegov brat Aleš na zadnjem sedežu pripovedoval zgodbo oziroma resnično zanimivo dogodivščino, ki jo je slišal od svojega pradedka. Pripovedoval mu je o tem, kako je še sam kot mladič kot je sedaj on na Bregu skupaj s prijatelji igral nogomet in z zanimanjem poslušal ptičje petje, ki ga je vedno navdalo z neizmernim veseljem. V tistih časih so namreč vsi radi počeli nekaj kar jih je veselilo, ne da bi se zavedali, kako pomembno je ostati zvest svoji primarni nalogi, za katero so bili poklicani na ta svet. Seveda ima vsak posameznik svojo voljo in tako se je zgodba začela razvijat oziroma komplicirat, dokler se ni Jure domislil enostavnega načina, kako bi jo lahko na čimbolj zanimiv način povedal. Tako je vzel žogo iz torbe, jo močno vrgel in na prvo ustrelil naravnost proti garaži, pred katero je svoje nove kopačke pomerjal Aleš. Vstal je iz lesene pručke, jezno privzdignil obrvi in Juretu zagrozil, da mu bo naslednjič, ko si bo kaj takega drznil, pošteno izprašil zadnjico. Tako je Juretu kmalu postalo jasno, da je bolje kot rdeča in precej boleča rit umik na varno. Odšel je do očeta, ki je takrat ravno grabil travo, ki jo je pokosil, da bi z njo nahranil zajce. Na lepo pokošeni trati je ležal Robi. Ko je Jure zagledal Robija ležati je zakričal naj ustane saj se mu je s hrbta približeval jezni Aleš. V rokah je držal sekiro in z njo mahal po zraku, da mu je nato zdrsnila iz rok in priletela Robiju na prst. Zatulil je od bolečine, "udaril" v glasen jok in ... ;)
 
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo Odgovori na to temo  Stran 4 od 4    Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas 
Poglej prejšnjo temo Zasebna sporočila Poglej naslednjo temo
Pojdi na:  

 
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu

MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.