|
Avtor |
Sporočilo |
srecko

Pridružen/-a: 15.08. 2008, 02:03 Prispevkov: 2155 Kraj: Breginj
|
Objavljeno: 08 Okt 2009 14:40 Naslov sporočila: |
|
|
Nekega prelepega sončnega dne je Robi začel pisat našo zgodbico o tem, kako nam je nekega prelepega sončnega dne v avtu na poti domov njegov brat Aleš na zadnjem sedežu pripovedoval zgodbo oziroma resnično zanimivo dogodivščino, ki jo je slišal od svojega pradedka. Pripovedoval mu je o tem, kako je še sam kot mladič kot je sedaj on na Bregu skupaj s prijatelji igral nogomet in z zanimanjem poslušal ptičje petje, ki ga je vedno navdalo z neizmernim veseljem. V tistih časih so namreč vsi radi počeli nekaj kar jih je veselilo, ne da bi se zavedali, kako pomembno je ostati zvest svoji primarni nalogi, za katero so bili poklicani na ta svet. Seveda ima vsak posameznik svojo voljo in tako se je zgodba začela razvijat oziroma komplicirat, dokler se ni Jure domislil enostavnega načina, kako bi jo lahko na čimbolj zanimiv način povedal. Tako je vzel žogo iz torbe, jo močno vrgel in na prvo ustrelil naravnost proti garaži, pred katero je svoje nove kopačke pomerjal Aleš. Vstal je iz lesene pručke, jezno privzdignil obrvi in Juretu zagrozil, da mu bo naslednjič, ko si bo kaj takega drznil, pošteno izprašil zadnjico. Tako je Juretu kmalu postalo jasno, da je bolje kot rdeča in precej boleča rit umik na varno. Odšel je do očeta, ki je takrat ravno grabil travo ki jo je pokosil, da bi z njo... |
|
|
|
robi

Pridružen/-a: 18.08. 2008, 23:18 Prispevkov: 1159
|
Objavljeno: 04 Jan 2010 21:37 Naslov sporočila: |
|
|
Nekega prelepega sončnega dne je Robi začel pisat našo zgodbico o tem, kako nam je nekega prelepega sončnega dne v avtu na poti domov njegov brat Aleš na zadnjem sedežu pripovedoval zgodbo oziroma resnično zanimivo dogodivščino, ki jo je slišal od svojega pradedka. Pripovedoval mu je o tem, kako je še sam kot mladič kot je sedaj on na Bregu skupaj s prijatelji igral nogomet in z zanimanjem poslušal ptičje petje, ki ga je vedno navdalo z neizmernim veseljem. V tistih časih so namreč vsi radi počeli nekaj kar jih je veselilo, ne da bi se zavedali, kako pomembno je ostati zvest svoji primarni nalogi, za katero so bili poklicani na ta svet. Seveda ima vsak posameznik svojo voljo in tako se je zgodba začela razvijat oziroma komplicirat, dokler se ni Jure domislil enostavnega načina, kako bi jo lahko na čimbolj zanimiv način povedal. Tako je vzel žogo iz torbe, jo močno vrgel in na prvo ustrelil naravnost proti garaži, pred katero je svoje nove kopačke pomerjal Aleš. Vstal je iz lesene pručke, jezno privzdignil obrvi in Juretu zagrozil, da mu bo naslednjič, ko si bo kaj takega drznil, pošteno izprašil zadnjico. Tako je Juretu kmalu postalo jasno, da je bolje kot rdeča in precej boleča rit umik na varno. Odšel je do očeta, ki je takrat ravno grabil travo, ki jo je pokosil, da bi z njo nahranil zajce. Na lepo pokošeni...
 _________________
 |
|
|
|
mImI Gost
|
Objavljeno: 05 Feb 2011 20:45 Naslov sporočila: |
|
|
Nekega prelepega sončnega dne je Robi začel pisat našo zgodbico o tem, kako nam je nekega prelepega sončnega dne v avtu na poti domov njegov brat Aleš na zadnjem sedežu pripovedoval zgodbo oziroma resnično zanimivo dogodivščino, ki jo je slišal od svojega pradedka. Pripovedoval mu je o tem, kako je še sam kot mladič kot je sedaj on na Bregu skupaj s prijatelji igral nogomet in z zanimanjem poslušal ptičje petje, ki ga je vedno navdalo z neizmernim veseljem. V tistih časih so namreč vsi radi počeli nekaj kar jih je veselilo, ne da bi se zavedali, kako pomembno je ostati zvest svoji primarni nalogi, za katero so bili poklicani na ta svet. Seveda ima vsak posameznik svojo voljo in tako se je zgodba začela razvijat oziroma komplicirat, dokler se ni Jure domislil enostavnega načina, kako bi jo lahko na čimbolj zanimiv način povedal. Tako je vzel žogo iz torbe, jo močno vrgel in na prvo ustrelil naravnost proti garaži, pred katero je svoje nove kopačke pomerjal Aleš. Vstal je iz lesene pručke, jezno privzdignil obrvi in Juretu zagrozil, da mu bo naslednjič, ko si bo kaj takega drznil, pošteno izprašil zadnjico. Tako je Juretu kmalu postalo jasno, da je bolje kot rdeča in precej boleča rit umik na varno. Odšel je do očeta, ki je takrat ravno grabil travo, ki jo je pokosil, da bi z njo nahranil zajce. Na lepo pokošeni trati je ležal Robi. Ko |
|
|
|
jurc

Pridružen/-a: 16.08. 2008, 23:26 Prispevkov: 903 Kraj: Breginj
|
Objavljeno: 06 Feb 2011 23:01 Naslov sporočila: |
|
|
Nekega prelepega sončnega dne je Robi začel pisat našo zgodbico o tem, kako nam je nekega prelepega sončnega dne v avtu na poti domov njegov brat Aleš na zadnjem sedežu pripovedoval zgodbo oziroma resnično zanimivo dogodivščino, ki jo je slišal od svojega pradedka. Pripovedoval mu je o tem, kako je še sam kot mladič kot je sedaj on na Bregu skupaj s prijatelji igral nogomet in z zanimanjem poslušal ptičje petje, ki ga je vedno navdalo z neizmernim veseljem. V tistih časih so namreč vsi radi počeli nekaj kar jih je veselilo, ne da bi se zavedali, kako pomembno je ostati zvest svoji primarni nalogi, za katero so bili poklicani na ta svet. Seveda ima vsak posameznik svojo voljo in tako se je zgodba začela razvijat oziroma komplicirat, dokler se ni Jure domislil enostavnega načina, kako bi jo lahko na čimbolj zanimiv način povedal. Tako je vzel žogo iz torbe, jo močno vrgel in na prvo ustrelil naravnost proti garaži, pred katero je svoje nove kopačke pomerjal Aleš. Vstal je iz lesene pručke, jezno privzdignil obrvi in Juretu zagrozil, da mu bo naslednjič, ko si bo kaj takega drznil, pošteno izprašil zadnjico. Tako je Juretu kmalu postalo jasno, da je bolje kot rdeča in precej boleča rit umik na varno. Odšel je do očeta, ki je takrat ravno grabil travo, ki jo je pokosil, da bi z njo nahranil zajce. Na lepo pokošeni trati je ležal Robi. Ko je Jure zagledal Robija ležati... |
|
|
|
mImI Gost
|
Objavljeno: 07 Feb 2011 11:41 Naslov sporočila: |
|
|
Nekega prelepega sončnega dne je Robi začel pisat našo zgodbico o tem, kako nam je nekega prelepega sončnega dne v avtu na poti domov njegov brat Aleš na zadnjem sedežu pripovedoval zgodbo oziroma resnično zanimivo dogodivščino, ki jo je slišal od svojega pradedka. Pripovedoval mu je o tem, kako je še sam kot mladič kot je sedaj on na Bregu skupaj s prijatelji igral nogomet in z zanimanjem poslušal ptičje petje, ki ga je vedno navdalo z neizmernim veseljem. V tistih časih so namreč vsi radi počeli nekaj kar jih je veselilo, ne da bi se zavedali, kako pomembno je ostati zvest svoji primarni nalogi, za katero so bili poklicani na ta svet. Seveda ima vsak posameznik svojo voljo in tako se je zgodba začela razvijat oziroma komplicirat, dokler se ni Jure domislil enostavnega načina, kako bi jo lahko na čimbolj zanimiv način povedal. Tako je vzel žogo iz torbe, jo močno vrgel in na prvo ustrelil naravnost proti garaži, pred katero je svoje nove kopačke pomerjal Aleš. Vstal je iz lesene pručke, jezno privzdignil obrvi in Juretu zagrozil, da mu bo naslednjič, ko si bo kaj takega drznil, pošteno izprašil zadnjico. Tako je Juretu kmalu postalo jasno, da je bolje kot rdeča in precej boleča rit umik na varno. Odšel je do očeta, ki je takrat ravno grabil travo, ki jo je pokosil, da bi z njo nahranil zajce. Na lepo pokošeni trati je ležal Robi. Ko je Jure zagledal Robija ležati je zakričal naj ustane saj... |
|
|
|
srecko

Pridružen/-a: 15.08. 2008, 02:03 Prispevkov: 2155 Kraj: Breginj
|
Objavljeno: 07 Feb 2011 17:20 Naslov sporočila: |
|
|
Nekega prelepega sončnega dne je Robi začel pisat našo zgodbico o tem, kako nam je nekega prelepega sončnega dne v avtu na poti domov njegov brat Aleš na zadnjem sedežu pripovedoval zgodbo oziroma resnično zanimivo dogodivščino, ki jo je slišal od svojega pradedka. Pripovedoval mu je o tem, kako je še sam kot mladič kot je sedaj on na Bregu skupaj s prijatelji igral nogomet in z zanimanjem poslušal ptičje petje, ki ga je vedno navdalo z neizmernim veseljem. V tistih časih so namreč vsi radi počeli nekaj kar jih je veselilo, ne da bi se zavedali, kako pomembno je ostati zvest svoji primarni nalogi, za katero so bili poklicani na ta svet. Seveda ima vsak posameznik svojo voljo in tako se je zgodba začela razvijat oziroma komplicirat, dokler se ni Jure domislil enostavnega načina, kako bi jo lahko na čimbolj zanimiv način povedal. Tako je vzel žogo iz torbe, jo močno vrgel in na prvo ustrelil naravnost proti garaži, pred katero je svoje nove kopačke pomerjal Aleš. Vstal je iz lesene pručke, jezno privzdignil obrvi in Juretu zagrozil, da mu bo naslednjič, ko si bo kaj takega drznil, pošteno izprašil zadnjico. Tako je Juretu kmalu postalo jasno, da je bolje kot rdeča in precej boleča rit umik na varno. Odšel je do očeta, ki je takrat ravno grabil travo, ki jo je pokosil, da bi z njo nahranil zajce. Na lepo pokošeni trati je ležal Robi. Ko je Jure zagledal Robija ležati je zakričal naj ustane saj se mu je s hrbta... |
|
|
|
mImI Gost
|
Objavljeno: 07 Feb 2011 18:15 Naslov sporočila: |
|
|
Nekega prelepega sončnega dne je Robi začel pisat našo zgodbico o tem, kako nam je nekega prelepega sončnega dne v avtu na poti domov njegov brat Aleš na zadnjem sedežu pripovedoval zgodbo oziroma resnično zanimivo dogodivščino, ki jo je slišal od svojega pradedka. Pripovedoval mu je o tem, kako je še sam kot mladič kot je sedaj on na Bregu skupaj s prijatelji igral nogomet in z zanimanjem poslušal ptičje petje, ki ga je vedno navdalo z neizmernim veseljem. V tistih časih so namreč vsi radi počeli nekaj kar jih je veselilo, ne da bi se zavedali, kako pomembno je ostati zvest svoji primarni nalogi, za katero so bili poklicani na ta svet. Seveda ima vsak posameznik svojo voljo in tako se je zgodba začela razvijat oziroma komplicirat, dokler se ni Jure domislil enostavnega načina, kako bi jo lahko na čimbolj zanimiv način povedal. Tako je vzel žogo iz torbe, jo močno vrgel in na prvo ustrelil naravnost proti garaži, pred katero je svoje nove kopačke pomerjal Aleš. Vstal je iz lesene pručke, jezno privzdignil obrvi in Juretu zagrozil, da mu bo naslednjič, ko si bo kaj takega drznil, pošteno izprašil zadnjico. Tako je Juretu kmalu postalo jasno, da je bolje kot rdeča in precej boleča rit umik na varno. Odšel je do očeta, ki je takrat ravno grabil travo, ki jo je pokosil, da bi z njo nahranil zajce. Na lepo pokošeni trati je ležal Robi. Ko je Jure zagledal Robija ležati je zakričal naj ustane saj se mu je s hrbta približeval jezni Aleš. V rokah |
|
|
|
jurc

Pridružen/-a: 16.08. 2008, 23:26 Prispevkov: 903 Kraj: Breginj
|
Objavljeno: 07 Feb 2011 22:40 Naslov sporočila: |
|
|
Nekega prelepega sončnega dne je Robi začel pisat našo zgodbico o tem, kako nam je nekega prelepega sončnega dne v avtu na poti domov njegov brat Aleš na zadnjem sedežu pripovedoval zgodbo oziroma resnično zanimivo dogodivščino, ki jo je slišal od svojega pradedka. Pripovedoval mu je o tem, kako je še sam kot mladič kot je sedaj on na Bregu skupaj s prijatelji igral nogomet in z zanimanjem poslušal ptičje petje, ki ga je vedno navdalo z neizmernim veseljem. V tistih časih so namreč vsi radi počeli nekaj kar jih je veselilo, ne da bi se zavedali, kako pomembno je ostati zvest svoji primarni nalogi, za katero so bili poklicani na ta svet. Seveda ima vsak posameznik svojo voljo in tako se je zgodba začela razvijat oziroma komplicirat, dokler se ni Jure domislil enostavnega načina, kako bi jo lahko na čimbolj zanimiv način povedal. Tako je vzel žogo iz torbe, jo močno vrgel in na prvo ustrelil naravnost proti garaži, pred katero je svoje nove kopačke pomerjal Aleš. Vstal je iz lesene pručke, jezno privzdignil obrvi in Juretu zagrozil, da mu bo naslednjič, ko si bo kaj takega drznil, pošteno izprašil zadnjico. Tako je Juretu kmalu postalo jasno, da je bolje kot rdeča in precej boleča rit umik na varno. Odšel je do očeta, ki je takrat ravno grabil travo, ki jo je pokosil, da bi z njo nahranil zajce. Na lepo pokošeni trati je ležal Robi. Ko je Jure zagledal Robija ležati je zakričal naj ustane saj se mu je s hrbta približeval jezni Aleš. V rokah je držal sekiro in z ... |
|
|
|
srecko

Pridružen/-a: 15.08. 2008, 02:03 Prispevkov: 2155 Kraj: Breginj
|
Objavljeno: 07 Feb 2011 23:48 Naslov sporočila: |
|
|
[quote="jurc"]Nekega prelepega sončnega dne je Robi začel pisat našo zgodbico o tem, kako nam je nekega prelepega sončnega dne v avtu na poti domov njegov brat Aleš na zadnjem sedežu pripovedoval zgodbo oziroma resnično zanimivo dogodivščino, ki jo je slišal od svojega pradedka. Pripovedoval mu je o tem, kako je še sam kot mladič kot je sedaj on na Bregu skupaj s prijatelji igral nogomet in z zanimanjem poslušal ptičje petje, ki ga je vedno navdalo z neizmernim veseljem. V tistih časih so namreč vsi radi počeli nekaj kar jih je veselilo, ne da bi se zavedali, kako pomembno je ostati zvest svoji primarni nalogi, za katero so bili poklicani na ta svet. Seveda ima vsak posameznik svojo voljo in tako se je zgodba začela razvijat oziroma komplicirat, dokler se ni Jure domislil enostavnega načina, kako bi jo lahko na čimbolj zanimiv način povedal. Tako je vzel žogo iz torbe, jo močno vrgel in na prvo ustrelil naravnost proti garaži, pred katero je svoje nove kopačke pomerjal Aleš. Vstal je iz lesene pručke, jezno privzdignil obrvi in Juretu zagrozil, da mu bo naslednjič, ko si bo kaj takega drznil, pošteno izprašil zadnjico. Tako je Juretu kmalu postalo jasno, da je bolje kot rdeča in precej boleča rit umik na varno. Odšel je do očeta, ki je takrat ravno grabil travo, ki jo je pokosil, da bi z njo nahranil zajce. Na lepo pokošeni trati je ležal Robi. Ko je Jure zagledal Robija ležati je zakričal naj ustane saj se mu je s hrbta približeval jezni Aleš. V rokah je držal sekiro in z njo mahal po zraku, da... |
|
|
|
mImI Gost
|
Objavljeno: 08 Feb 2011 11:24 Naslov sporočila: |
|
|
Nekega prelepega sončnega dne je Robi začel pisat našo zgodbico o tem, kako nam je nekega prelepega sončnega dne v avtu na poti domov njegov brat Aleš na zadnjem sedežu pripovedoval zgodbo oziroma resnično zanimivo dogodivščino, ki jo je slišal od svojega pradedka. Pripovedoval mu je o tem, kako je še sam kot mladič kot je sedaj on na Bregu skupaj s prijatelji igral nogomet in z zanimanjem poslušal ptičje petje, ki ga je vedno navdalo z neizmernim veseljem. V tistih časih so namreč vsi radi počeli nekaj kar jih je veselilo, ne da bi se zavedali, kako pomembno je ostati zvest svoji primarni nalogi, za katero so bili poklicani na ta svet. Seveda ima vsak posameznik svojo voljo in tako se je zgodba začela razvijat oziroma komplicirat, dokler se ni Jure domislil enostavnega načina, kako bi jo lahko na čimbolj zanimiv način povedal. Tako je vzel žogo iz torbe, jo močno vrgel in na prvo ustrelil naravnost proti garaži, pred katero je svoje nove kopačke pomerjal Aleš. Vstal je iz lesene pručke, jezno privzdignil obrvi in Juretu zagrozil, da mu bo naslednjič, ko si bo kaj takega drznil, pošteno izprašil zadnjico. Tako je Juretu kmalu postalo jasno, da je bolje kot rdeča in precej boleča rit umik na varno. Odšel je do očeta, ki je takrat ravno grabil travo, ki jo je pokosil, da bi z njo nahranil zajce. Na lepo pokošeni trati je ležal Robi. Ko je Jure zagledal Robija ležati je zakričal naj ustane saj se mu je s hrbta približeval jezni Aleš. V rokah je držal sekiro in z njo mahal po zraku, da mu je nato zdrsnila iz |
|
|
|
jurc

Pridružen/-a: 16.08. 2008, 23:26 Prispevkov: 903 Kraj: Breginj
|
Objavljeno: 08 Feb 2011 19:11 Naslov sporočila: |
|
|
Nekega prelepega sončnega dne je Robi začel pisat našo zgodbico o tem, kako nam je nekega prelepega sončnega dne v avtu na poti domov njegov brat Aleš na zadnjem sedežu pripovedoval zgodbo oziroma resnično zanimivo dogodivščino, ki jo je slišal od svojega pradedka. Pripovedoval mu je o tem, kako je še sam kot mladič kot je sedaj on na Bregu skupaj s prijatelji igral nogomet in z zanimanjem poslušal ptičje petje, ki ga je vedno navdalo z neizmernim veseljem. V tistih časih so namreč vsi radi počeli nekaj kar jih je veselilo, ne da bi se zavedali, kako pomembno je ostati zvest svoji primarni nalogi, za katero so bili poklicani na ta svet. Seveda ima vsak posameznik svojo voljo in tako se je zgodba začela razvijat oziroma komplicirat, dokler se ni Jure domislil enostavnega načina, kako bi jo lahko na čimbolj zanimiv način povedal. Tako je vzel žogo iz torbe, jo močno vrgel in na prvo ustrelil naravnost proti garaži, pred katero je svoje nove kopačke pomerjal Aleš. Vstal je iz lesene pručke, jezno privzdignil obrvi in Juretu zagrozil, da mu bo naslednjič, ko si bo kaj takega drznil, pošteno izprašil zadnjico. Tako je Juretu kmalu postalo jasno, da je bolje kot rdeča in precej boleča rit umik na varno. Odšel je do očeta, ki je takrat ravno grabil travo, ki jo je pokosil, da bi z njo nahranil zajce. Na lepo pokošeni trati je ležal Robi. Ko je Jure zagledal Robija ležati je zakričal naj ustane saj se mu je s hrbta približeval jezni Aleš. V rokah je držal sekiro in z njo mahal po zraku, da mu je nato zdrsnila iz rok in priletela Robiju na... |
|
|
|
robi

Pridružen/-a: 18.08. 2008, 23:18 Prispevkov: 1159
|
Objavljeno: 29 Nov 2011 00:41 Naslov sporočila: |
|
|
Da temo malo obudimo...
[quote="jurc"]Nekega prelepega sončnega dne je Robi začel pisat našo zgodbico o tem, kako nam je nekega prelepega sončnega dne v avtu na poti domov njegov brat Aleš na zadnjem sedežu pripovedoval zgodbo oziroma resnično zanimivo dogodivščino, ki jo je slišal od svojega pradedka. Pripovedoval mu je o tem, kako je še sam kot mladič kot je sedaj on na Bregu skupaj s prijatelji igral nogomet in z zanimanjem poslušal ptičje petje, ki ga je vedno navdalo z neizmernim veseljem. V tistih časih so namreč vsi radi počeli nekaj kar jih je veselilo, ne da bi se zavedali, kako pomembno je ostati zvest svoji primarni nalogi, za katero so bili poklicani na ta svet. Seveda ima vsak posameznik svojo voljo in tako se je zgodba začela razvijat oziroma komplicirat, dokler se ni Jure domislil enostavnega načina, kako bi jo lahko na čimbolj zanimiv način povedal. Tako je vzel žogo iz torbe, jo močno vrgel in na prvo ustrelil naravnost proti garaži, pred katero je svoje nove kopačke pomerjal Aleš. Vstal je iz lesene pručke, jezno privzdignil obrvi in Juretu zagrozil, da mu bo naslednjič, ko si bo kaj takega drznil, pošteno izprašil zadnjico. Tako je Juretu kmalu postalo jasno, da je bolje kot rdeča in precej boleča rit umik na varno. Odšel je do očeta, ki je takrat ravno grabil travo, ki jo je pokosil, da bi z njo nahranil zajce. Na lepo pokošeni trati je ležal Robi. Ko je Jure zagledal Robija ležati je zakričal naj ustane saj se mu je s hrbta približeval jezni Aleš. V rokah je držal sekiro in z njo mahal po zraku, da mu je nato zdrsnila iz rok in priletela Robiju na prst. Zatulil je od bolečine _________________
 |
|
|
|
srecko

Pridružen/-a: 15.08. 2008, 02:03 Prispevkov: 2155 Kraj: Breginj
|
Objavljeno: 29 Nov 2011 23:24 Naslov sporočila: |
|
|
Da temo malo obudimo...
[quote="jurc"]Nekega prelepega sončnega dne je Robi začel pisat našo zgodbico o tem, kako nam je nekega prelepega sončnega dne v avtu na poti domov njegov brat Aleš na zadnjem sedežu pripovedoval zgodbo oziroma resnično zanimivo dogodivščino, ki jo je slišal od svojega pradedka. Pripovedoval mu je o tem, kako je še sam kot mladič kot je sedaj on na Bregu skupaj s prijatelji igral nogomet in z zanimanjem poslušal ptičje petje, ki ga je vedno navdalo z neizmernim veseljem. V tistih časih so namreč vsi radi počeli nekaj kar jih je veselilo, ne da bi se zavedali, kako pomembno je ostati zvest svoji primarni nalogi, za katero so bili poklicani na ta svet. Seveda ima vsak posameznik svojo voljo in tako se je zgodba začela razvijat oziroma komplicirat, dokler se ni Jure domislil enostavnega načina, kako bi jo lahko na čimbolj zanimiv način povedal. Tako je vzel žogo iz torbe, jo močno vrgel in na prvo ustrelil naravnost proti garaži, pred katero je svoje nove kopačke pomerjal Aleš. Vstal je iz lesene pručke, jezno privzdignil obrvi in Juretu zagrozil, da mu bo naslednjič, ko si bo kaj takega drznil, pošteno izprašil zadnjico. Tako je Juretu kmalu postalo jasno, da je bolje kot rdeča in precej boleča rit umik na varno. Odšel je do očeta, ki je takrat ravno grabil travo, ki jo je pokosil, da bi z njo nahranil zajce. Na lepo pokošeni trati je ležal Robi. Ko je Jure zagledal Robija ležati je zakričal naj ustane saj se mu je s hrbta približeval jezni Aleš. V rokah je držal sekiro in z njo mahal po zraku, da mu je nato zdrsnila iz rok in priletela Robiju na prst. Zatulil je od bolečine, "udaril" v glasen jok in ... ;) |
|
|
|
|
 |
 |
Stran 4 od 4 |
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
 |
|
|